Začetek ogrevalne sezone v znamenju podražitve

Jesensko ohlajanje pomeni začetek sezone ogrevanja, ki se začne po 15. septembru, ko zunanja temperatura ob 21. uri prvič tri dni zaporedoma pade pod 12°C. V letošnjem letu bo ogrevalna sezona specifična, saj jo bo zaznamovala nekaj več kot 50-odstotna podražitev variabilnega dela ogrevanja.
Globalna rast cen vpliva na ceno toplote
Do podražitve toplote prihaja zaradi visokih nabavnih cen zemeljskega plina in emisijskih kuponov. Zaradi občutne globalne rasti cene zemeljskega plina, ki je od začetka leta zrasla za več kot 400 %, smo morali spremeniti nabavno strategijo in zemeljski plin kupujemo mesečno. To nam bo ob padcu cene omogočilo hiter odziv in prilagajanje tržnim razmeram. Hitro rast cen beležimo tudi na področju cene emisijskih kuponov. V preteklih letih (do leta 2021) so se cene emisijskih kuponov gibale pod 30 €, v letošnjem letu pa strmo rastejo in celo presegajo ceno 60 €. Nakup emisijskih kuponov pod takimi pogoji zato predstavlja bistveno višji strošek ogrevanja v primerjavi s preteklimi leti, še posebej zato, ker smo šele leta 2020 nakupili prve emisijske kupone. V tretjem trgovalnem obdobju nam je namreč država dodelila zadostno količino brezplačnih emisijskih kuponov za vsakoletno pokritje emisij CO2 do vključno leta 2019.
Zaradi naštetega se bo cena toplote (variabilni del cene) podražila za dobrih 57 odstotkov. Fiksni del cene (priključna moč) pa ostaja nespremenjen, saj njegova cena ni odvisna od razmer na trgu energentov.
To pomeni, da se bo denimo predvideni strošek ogrevanja (variabilni del) za povprečno stanovanje, ki je do zdaj znašal 370 € na leto dvignil na približno 560 € na leto. Podoben dvig bo tudi pri strošku tople vode, kjer se pričakovani letni strošek povprečnega stanovanja dvigne s 110 € na 166 €. Poudariti pa je treba, da se cene prilagajajo tržnim razmeram. Če bo torej cena plina v prihodnjih mesecih padla, bo posledično padla tudi cena ogrevanja.
Razdelitev stroška vode v večstanovanjskih objektih

Ob povečani porabi vode glavnega obračunskega vodomera se uporabniki lahko obrnejo na upravnika večstanovanjske zgradbe, da preveri morebitno nekontrolirano iztekanje vode med glavnim obračunskim vodomerom in objektom ter na internih instalacijah. Za napake na interni instalaciji je odgovoren uporabnik, zato je treba ob večjih odstopanjih preveriti možne napake na instalaciji (WC kotličke, tesnila na pipah, poškodbe …).