Pogosta vprašanja

Oboje sodi v zabojnik za MKO. Uradno navodilo je sledeče: uporabljene maske in rokavice, ki ste jih uporabili za zaščito, pa tudi tovrstne odpadke in papirnate robčke od bolnikov s covid 19, je potrebno dati v plastično vrečko in jo zavezati, nato dati to vrečko še v drugo vrečko in vse skupaj shraniti za 72 ur na varno mesto, po tem času jo zavržemo v črn MKO zabojnik.

Najpomembnejšo vlogo pri čiščenju odpadnih voda na biološki čistilni napravi imajo mikroorganizmi. Pri večjem onesnaženju odpadne vode je njihovo delovanje oslabljeno. Zato v kanalizacijo ne smemo spuščati naslednjih snovi: - jedilnih in motornih olj ter naftnih derivatov, - trdnih odpadkov iz gospodinjstev (krp, drobnih predmetov, cigaretnih ogorkov) - sanitetnih odpadkov (palčk za ušesa, vate,vlažilnih robčkov, plenic, higienskih vložkov, itd) - zdravil, - organskih odpadkov ( ostankov hrane, poginulih živali, kosti, listja in pokošene trave), - gradbenih odpadkov.

V naseljih, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, morajo lastniki stavb obvezno zamenjati obstoječe pretočne greznice z nepretočnimi ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN).

Pred priključitvijo potrebujete soglasje Javnega podjetja Komunalna Trbovlje, d. o. o. Vlogo za soglasje najdete TUKAJ, na voljo je tudi v zavihku UPORABNIŠKI CENTER, v kategoriji OBRAZCI. Navezavo hišnega priključka na javno kanalizacijo bo nadzirala Komunala Trbovlje, strošek izgradnje kanalizacijskega hišnega priključka pa krijete sami.

V obdobju visokih poletnih temperatur čistimo zbiralnike tedensko ob vsakem praznjenju. Zbiralnike za biološke odpadke čistimo pri večstanovanjskih objektih. Pri individualnih objektih jih po potrebi čistijo stanovalci sami. Pri njih je bistveno manj težav s čistostjo in neprijetnim vonjem, ker se stanovalci pri zbiranju bioloških odpadkov bolj potrudijo in v večji meri uporabljajo biorazgradljive vrečke ali pa kuhinjske odpadke v zbiralniku prekrijejo z zelenim vrtnim odpadom. Takšno ravnanje zmanjša dostop mušicam in muham, kar upočasni razkrojevanje in zmanjša neprijeten vonj.

Že samo ime biorazgradljivih odpadkov pove, da se te snovi razgrajujejo ob delovanju dejavnikov iz okolja kot so toplota, kisik, razkrojevalci: mikroorganizmi, glive, žuželke in njihove razvojne oblike. Beli črvi, ki se poleti pojavljajo v rjavih zbiralnikih, so ličinke muh. Ob višji temperaturi je razgradnja hitrejša. Pri razgradnji pa nastajajo snovi, ki dajejo odpadkom značilen neprijeten vonj. Še posebno "smrdeča" je razgradnja mesa ter nekaterih mlečnih izdelkov. Razgradnjo bioloških odpadkov lahko primerjamo s prebavo hrane v naših prebavilih. Tudi pri tem nastaja neprijeten vonj, s katerim se moramo soočiti pri spahovanju, zadahu, vetrovih in pri iztrebljanju.

Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora kuhinjske odpadke ločeno zbirati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu, ki ne opravlja javne službe zbiranja odpadkov.

V zimskih mesecih (november – marec) zberemo povprečno 69 ton bioloških odpadkov mesečno, v letnih mesecih (april – oktober) pa 98 ton. V zimskem obdobju odvažamo biološke odpadke od individualnih objektov na 14 dni, v letnem tedensko. V letu 2019 smo skupno zbrali 1.031 ton bioloških odpadkov, kar predstavlja 17 % vseh zbranih komunalnih odpadkov.

Med biološke odpadke v rjav zbiralnik. Komposta, ki nastane na centralnih kompostarnah iz bioloških odpadkov, ki jih dovažajo komunale, ne uporabljajo za vnos na kmetijske površine, temveč za sanacijo zemljišč ob cestah ipd. Za hišni kompostnik pa našteti odpadki zaradi vsebnosti pesticidov niso priporočljivi, ker tudi kompost še lahko vsebuje pesticide in zaradi tega ni priporočljiv za uporabo na zelenjavnem vrtu.

Med biološke odpadke v rjav zbiralnik, ker se razgradijo. Dovoljeno pa jih je dati tudi v črno posodo med ostale odpadke. V zbiralnik za papir pa ne sodijo, ker niso primerni za reciklažo!

Bioloških odpadkov ne dajem neposredno v rjav zbiralnik, temveč jih odlagam v zbiralnik skupaj s papirnatimi vrečkami, zavite v časopisni papir ali v namenskih biorazgradljivih vrečkah iz koruznega škroba, ki jih lahko kupim v nekaterih trgovinah, npr. Sparu, Merkurju idr. Tekoči biološki odpadki (npr. juha, ostanki solate s kisom ipd., olje- nevaren odpadek!) ne sodijo v rjav zbiralnik!

Izpolnite in podpišete obrazec "Izjava o kompostiranju bioloških odpadkov v hišnem kompostniku." Lahko ga dobite na blagajni in v info pisarni našega podjetja ter na naši spletni strani. V tem primeru vam stroškov odvoza bioloških odpadkov ne bomo obračunavali. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje izvaja kontrolo nad pravilnim zbiranjem odpadkov.

V praksi je največkrat tako, da občani uporabljajo najbližji ekološki otok. Sicer pa lahko uporabijo katerikoli ekološki otok v občini Trbovlje. Ekološki otoki so namenjeni vsem občanom in ne le določenim objektom oz. območjem. Embalažo pa je potrebno dati v zbiralnike in je ne puščati zraven njih.

Ti odpadki se še vedno zbirajo na ekoloških otokih v ustreznih zbiralnikih.

Embalažne odpadke bolj stiskam in jih tako več odložim v zbiralnik. Presežek embalaže odnesem na ekološki otok in ga razporedim v ustrezne zbiralnike. Vso plastično embalažo dam v moder zbiralnik med plastenke, vso kovinsko pa v rumenega med pločevinke in tetrapake. Gospodinjstva, v katerih je 5 oseb ali več, lahko na komunali zaprosijo za večjo posodo za embalažo.

Rjave zbiralnike z biološkimi odpadki praznimo 1x tedensko od aprila do konca oktobra, v času od novembra do marca pa jih pri individualnih hišah praznimo na 14 dni. Pri večstanovanjskih objektih praznimo bio zbiralnike vsak teden. Zbiralnike z rumenim pokrovom za embalažo praznimo na 14 dni – vsak sodi teden. V času od 1. 11. do 31. 3. tako praznimo ob sodih tednih (44, 46, 48, 50, 52, 2, 4 teden…) rjave zbiralnike z bio odpadki in črne z rumenim pokrovom za embalažo.

Odvoz MKO – mešanih komunalnih odpadkov oz. ostalih odpadkov poteka pri individualnih hišah na 14 dni, pri blokih in stolpnicah pa 1x tedensko. Če bi pri večstanovanjskih objektih odvažali na 14 dni, bi bilo potrebno namestiti več zbiralnikov, vendar zaradi pomanjkanja prostora to ni izvedljivo. Tudi v primestnih krajevnih skupnostih se odvoz opravlja na 14 dni.

Lahko. Uporaba plastičnih vrečk je še zlasti priporočljiva pri zbiranju odpadnih plenic in iztrebkov malih živali.

Za zbiranje naslednjih odpadkov: smeti od pometanja, vrečk iz sesalcev, cigaretnih ogorkov, sanitetnih odpadkov (obliži, povoji, vata), higienskih odpadkov (vložki, tamponi, palčke za čiščenje ušes, vlažilni toaletni robčki), kondomov, plenic za enkratno uporabo, las, večjih kosti, iztrebkov psov in mačk, čistilnih krp, neuporabnega tekstila in oblačil, neuporabnih čevljev, razbitih šip, neuporabnih igrač, keramičnih odpadkov, nelesnega pepela, neuporabnih pisal, smeti od šiljenja, žvečilnih gumijev in drugih podobnih odpadov. Ti t.i. mešani komunalni odpadki oz. ostali odpadki niso primerni za reciklažo in se odložijo na odlagališče.

Pred zimskim obdobjem zaradi predvidenihnizkih temperaturah priporočamo vsem uporabnikom pitne vode, da pregledajo vodovodni jašek, v katerem je vgrajen vodomer. Največkrat pride do okvare vodomera ravno zaradi zmrzali, zato ga je potrebno predhodno zaščititi. Vodovodni jaški so v lasti uporabnikov, lastnikov stavbe, zato morajo le-ti sami ustrezno poskrbeti za preventivno zaščito, toplotno izolacijo. Stroške, ki bi lahko nastali zaradi neodgovornega ravnanja uporabnika, lastnika, krijejo le-ti sami.

Povzeto po Pravilniku o pitni vodi. Ur.l.RS št. 19/04 in 35/04 – 9.člen.

Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj lastnik hišnega priključka za oskrbo s pitno vodo zagotovi naslednja priporočila:

Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.

Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.

Pred izvedbo priključka uporabnik novozgrajenega objekta odda vlogo za priključitev na javno vodovodno omrežje in priloži naslednje dokumente:

pravnomočno gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo;
dokazilo o lastništvu objekta;
naročilo za priključitev na javno vodovodno omrežje;
potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalni prispevek – vodovod;
vsa soglasja za prekope zemljišč, ki niso last naročnika (pridobitev služnostne pravice po veljavni zakonodaji);
podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev.

Pred izvedbo priključka uporabnik obstoječega objekta pri upravljavcu pridobi soglasje za priključitev in mesto priključitve ter odda vlogo za priključitev na javno vodovodno omrežje in priloži
uporabno dovoljenje za objekt s tehnično dokumentacijo.

V kolikor uporabnik ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, mora vlogi priložiti:
dokazilo o lastništvu objekta,
dokazilo o poravnanih obveznostih v skladu s predpisi lokalne skupnosti,
projekt priključka,
v primeru, da trasa predvidenega priključka poteka po zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, dokazilo o urejeni služnosti (vpis v zemljiško knjigo),
naročilo za priključitev na javno vodovodno omrežje;
podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev, če ta še ne obstaja.

Soglasje za priključitev na javni vodovodni sistem je pogoj za izvedbo priključka na javno vodovodno omrežje. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta mora investitor pridobiti projektne pogoje za priključitev objekta na vodovod in soglasje na projekt po postopku, ki ga opredeljujejo republiški in lokalni predpisi s tega področja. Soglasje za priključitev mora lastnik objekta pridobiti tudi, ko želi priključiti na vodovodni sistem že obstoječi objekt.

Hkrati z vlogo za izdajo soglasja za priključitev je treba predložiti tudi idejni projekt izvedbe objekta z vrisom predvidenega poteka vodovodnega priključka. Ko gre za priključitev obstoječega objekta, pa projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z gradbenim dovoljenjem.

Priključna cev je iz zdravstveno ustreznega materiala in dimenzij, ki ustrezajo potrebnem pretoku vode.

Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1,0 meter zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo (porušitvijo cevi). Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 1,5 metra raščenega terena.

V kolikor posebnih navodil s strani proizvajalca cevi ni, se ob polaganju cevovoda na dnu jarka pripravi posteljica debeline 10 cm iz peska granulacije 0 do 4 mm, cev pa prekrije z enakim materialom v debelini 20 cm nad temenom, 40 cm pod vrhom pa se položi opozorilni trak - vodovod.

Cestna kapa priključnega ventila mora biti stalno vidna in dostopna. Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves in podobno. Ravno tako ni dovoljen dodatni nasip oziroma dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje materiala in s tem zmanjševanje globine priključka.

Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.