Javno podjetje KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o. | javno.podjetje@komunala-trbovlje.si | tel.: (03) 56 53 100 | poraba | cenik

VO - Koristni napotki

1. Kako je izveden vodovodni priključek?
Priključna cev je iz zdravstveno ustreznega materiala in dimenzij, ki ustrezajo potrebnem pretoku vode.
Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1,0 meter zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo (porušitvijo cevi). Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme presegati 1,5 metra raščenega terena.
V kolikor posebnih navodil s strani proizvajalca cevi ni, se ob polaganju cevovoda na dnu jarka pripravi posteljica debeline 10 cm iz peska granulacije 0 do 4 mm, cev pa prekrije z enakim materialom v debelini 20 cm nad temenom, 40 cm pod vrhom pa se položi opozorilni trak - vodovod.
Cestna kapa priključnega ventila mora biti stalno vidna in dostopna. Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves in podobno. Ravno tako ni dovoljen dodatni nasip oziroma dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje materiala in s tem zmanjševanje globine priključka.
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.

2. Kakšen je postopek za pridobitev soglasja za priključitev na javni vodovodni sistem?
Soglasje za priključitev na javni vodovodni sistem je pogoj za izvedbo priključka na javno vodovodno omrežje. Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta mora investitor pridobiti projektne pogoje za priključitev objekta na vodovod in soglasje na projekt po postopku, ki ga opredeljujejo republiški in lokalni predpisi s tega področja. Soglasje za priključitev mora lastnik objekta pridobiti tudi, ko želi priključiti na vodovodni sistem že obstoječi objekt.
Hkrati z vlogo za izdajo soglasja za priključitev je treba predložiti tudi idejni projekt izvedbe objekta z vrisom predvidenega poteka vodovodnega priključka. Ko gre za priključitev obstoječega objekta, pa projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z gradbenim dovoljenjem.

3. Kakšen je postopek pridobitve vodovodnega priključka?
Pred izvedbo priključka uporabnik novozgrajenega objekta odda vlogo za priključitev na javno vodovodno omrežje in priloži naslednje dokumente:

  • pravnomočno gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo;
  • dokazilo o lastništvu objekta;
  • naročilo za priključitev na javno vodovodno omrežje;
  • potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalni prispevek – vodovod;
  • vsa soglasja za prekope zemljišč, ki niso last naročnika�(pridobitev služnostne pravice po veljavni zakonodaji);
  • podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev.

Pred izvedbo priključka uporabnik obstoječega objekta pri upravljavcu pridobi soglasje za priključitev in mesto priključitve ter odda vlogo za priključitev na javno vodovodno omrežje in priloži naslednje dokumente:

  • uporabno dovoljenje za objekt s tehnično dokumentacijo. V kolikor uporabnik ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, mora vlogi priložiti:
    • dokazilo o lastništvu objekta,
    • dokazilo o poravnanih obveznostih v skladu s predpisi lokalne skupnosti,
    • projekt priključka,
    • v primeru, da trasa predvidenega priključka poteka po zemljišču, ki ni v lasti uporabnika, dokazilo o urejeni služnosti (vpis v zemljiško knjigo),
  • naročilo za priključitev na javno vodovodno omrežje;
  • podpisati pogodbo za koriščenje komunalnih storitev, če ta še ne obstaja.

4. Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja.
Povzeto po Pravilniku o pitni vodi. Ur.l.RS št. 19/04 in 35/04 – 9.člen.
Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj lastnik hišnega priključka za oskrbo s pitno vodo zagotovi naslednja priporočila:

  • Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
  • Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
  • Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
  • Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.

5. Kako zaščititi vodomere pred zmrzaljo?
Pred zimskim obdobjem zaradi predvidenihnizkih temperaturah priporočamo vsem uporabnikom pitne vode, da pregledajo vodovodni jašek, v katerem je vgrajen vodomer. Največkrat pride do okvare vodomera ravno zaradi zmrzali, zato ga je potrebno predhodno zaščititi. Vodovodni jaški so v lasti uporabnikov, lastnikov stavbe, zato morajo le-ti sami ustrezno poskrbeti za preventivno zaščito, toplotno izolacijo. Stroške, ki bi lahko nastali zaradi neodgovornega ravnanja uporabnika, lastnika, krijejo le-ti sami.

6. Kaj naredim, če menim, da so obračunane količine vode drugačne od dejanskih?
V primeru, ko uporabnik meni, da so obračunane količine vode drugačne kot dejansko porabljene, naj uporabnik opravi vizualni pregled internega vodovodnega omrežja. Pogosta napaka na internem vodovodnem omrežju je puščanje vode na izlivnih mestih (WC kotliček, pipe) ter puščanje vodovodnih cevi pod tlaki pritličnih ali kletnih prostorov. Takšna puščanja vode je najlažje ugotoviti z obdobnimi kontrolami delovanja naprav na izlivnih mestih in kontrolo delovanja vodomera. V primeru, da so vsa izlivna mesta v stanovanju oz. objektu zaprta, vodomer pa zaznava enakomerno porabo vode je znak, da je nastala napaka na interni vodovodni napeljavi. V tem primeru je uporabnik dolžan na lastne stroške odpraviti napako. V kolikor ni ugotovil razlogov za odstopanja, lahko od upravljavca zahteva izredni pregled vodomera. V takem primeru se vodomer odstrani in posreduje pooblaščeni organizaciji v pregled. Če se pri pregledu ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba vode (povprečje preteklih 6 mesecev), v nasprotnem primeru pa nosi stroške zamenjave in izrednega pregleda uporabnik.

7. Kaj moram narediti, če želim, da se poraba vode zaračuna po dejanski porabi?
Če želite, da se vam poraba vode zaračuna po dejanski porabi, nam stanje vašega vodomera sporočite preko spletnega portala www.komunala-trbovlje.si/poraba, na telefonsko številko (03) 56 53 100 ali na elektronska naslova info@komunala-trbovlje.si ali prodaja@komunala-trbovlje.si

8. Kakšen je postopek za odvzem vode iz hidrantnega omrežja?
Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.
V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.
Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, semora registrirati preko obračunskega vodomera.
Za odvzem pitne vode iz hidrantnega omrežja je potrebno kontaktirati upravljavca, to je Javno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o.. Na podlagi naročila, sklenjene pogodbe stranki izdamo račun. Ta pa mora sporočiti kdaj in na katerem hidrantu bo prišlo do odvzema vode.
Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih interventnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 24-ih urah obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

9. V katerih primerih se prekine dobava pitne vode?
Upravljavec lahko uporabniku javne službe na njegove stroške, brez odpovedi prekine oskrbo s pitno vodo v naslednjih primerih (po 16. členu Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Trbovlje, UVZ 32/2013):

  • če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe,
  • če je bil priključek na vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
  • če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo,
  • če notranje instalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in ovire noče odstraniti,
  • če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ali vgraditve oziroma zamenjave vodomera,
  • če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
  • če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
  • če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
  • če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu, itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
  • če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodni vir, ki ni v upravljanju,
  • če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.

Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod. V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogovnaštetih v zgornjih alinejah.
V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

10. Navodila za prekuhavanje pitne vode.
Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, naj voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom.
Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v isti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.
Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oziroma drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.

POVZETEK:

  • Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
  • Tri minute vretja pomeni široko varnost.
  • Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
  • Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja.
  • Vodo shranimo na hladnem.
  • Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.

http://www.nijz.si/sl/navodila-o-prekuhavanju-vode